DT News - Slovenia - Upad uporabne znanosti v zobozdravstvenih raziskavah

Search Dental Tribune

Upad uporabne znanosti v zobozdravstvenih raziskavah

V nedavni raziskavi so raziskovalcu spoznali, da je prišlo do upada uporabne znanosti v zobozdravstvenih raziskavah v korist osnovnih znanosti. (Slika: Africa Studio/ Shutterstock)

čet. 19 maj 2022

Shrani

AMSTERDAM, Nizozemska: Poudarjanje akademske odličnosti se odraža v znanstvenem sistemu, ki znanstvenike spodbuja k objavljanju v revijah z visokimi faktorji vpliva, pogosto gre za časopise in revije s področja bazičnih znanosti, namesto v aplikativnih, praktično orientiranih časopisih, s tem pa se oddaljujejo od praktične uporabnosti znanja. V nedavni nizozemski raziskavi so si raziskovalci ogledali ta fenomen na zobozdravstvenem področju. Ugotovili so, da se zaradi nagibanja k akademskosti raziskovalna agenda v zobozdravstvu oddaljuje od zobozdravstvene oskrbe.

Odstotek ne-dentalnih raziskav v zobozdravstvenih raziskovalnih inštitucijah v vseh sedmih državah, vključenih v študijo, je s 33 % med leti 1998 – 2000 narasel na 40 % med leti 2014 in 2015. V vseh državah so zobozdravstvene inštitucije v proučevanem obdobju relativno več objavljale v ne-dentalnih revijah. Posledično se je odstotek raziskav, objavljenih v zobozdravstvenih edicijah, zmanjšal v primerjavi z vsemi objavami – v večini držav je bil manjši od 50 %, v V e liki Britaniji pa 26 %. V raziskavah so potrebe pacientov in strokovnjakov oralnega zdravja zelo verjetno šele na drugem mestu,≪ je dejala dr. Puck van den Wouden iz Akademskega centra za Zobozdravstvo v Amsterdamu.

“Ugotovili smo, da na raziskave v zobozdravstvu vpliva zasuk k akademskosti, saj je vse več pozornosti namenjene bazičnim znanostim; to gre na račun raziskav, ki neposredno služijo oralnemu zdravstvu. Ker so dejavnosti zobozdravstvenih raziskovalnih inštitucij vse bolj osredotočene na nedentalne raziskave, natančneje na bazično znanost, se pojavi vprašanje, ali imajo pacienti in strokovnjaki za oralno zdravje sploh kakšne koristi od njih,≪ je za Dental Tribune International (DTI) dejala vodilna avtorica raziskave dr. Puck van der Wouden iz Akademskega centra za Zobozdravstvo v Amsterdamu. Pritisk na raziskovalce, da proučujejo vznemirljivo znanost za ceno napredka v resničnem svetu, bi lahko povzeli s frazo ≫objavi ali izgini≪. Čeprav v tej raziskavi niso neposredno raziskovali pritiska po objavljanju in njegovega vpliva na zasuk k akademskosti, je dr. Vam der Woudenova opazila, da je bilo ≫veliko literature o izkrivljenih pobudah raziskovalcev, ki se ženejo za akademsko odličnostjo, tudi znotraj medicinske raziskovalne stroke. Ta odličnost se velikokrat prenese v poudarek na objavljanju v vplivnih in spoštovanih publikacijah. Za raziskovalce v relativno majhni domeni, z relativno nevplivnimi časopisi, kot je področje zobozdravstvenega raziskovanja, so možnosti za objave raziskav v pomembnejših publikacijah same po sebi omejene. Morda je to prispevalo k zasuku k akademskosti znotraj zobozdravstvenega raziskovalnega polja. Zato bi bilo zanimivo nadalje raziskovati, ali se podobno dogaja tudi v raziskovalnih inštitucijah večjih raziskovalnih področij.≪ ≫Uporabne znanosti in še posebej raziskave, ki naslavljajo lokalne/regionalne potrebe in praktične izzive, se smatrajo za postranske zadeve v pionirski znanosti, ≪ so v raziskavi povzeli raziskovalci. ≫Posledično se polje zobozdravstvenih raziskav vse bolj odmika od praktičnih vprašanj, ki izhajajo iz vsakodnevne zobozdravstvene prakse.≪ Lokalne zdravstvene težave ostanejo neproučene, ker raziskovalci niso motivirani za njihovo raziskovanje. Pomembne revije namreč ne bi objavile njihovega dela, manj znane pa jim ne zagotavljajo enakega ugleda. Vse to negativno vpliva na oskrbo regionalnih populacij.

Nevrokirurg dr. Paul Kalanithi je dejal: ≫Kot sem spoznal na lastni koži, je znanost izjemno politična, tekmovalna in ostra kariera, polna skušnjav po iskanju lažje poti.≪ V širokem polju znanosti se velikokrat zgodi, da želja po gradnji kariere in akademske odličnosti privede do nerelevantnih in včasih neuporabnih raziskav. Leta 2009 sta v članku v reviji Times Higher Education Sir Iain Chalmers in prof. Paul Glasziou izračunala, da je ≫85 % raziskovalnih sredstev potratenih, ker si raziskovalci postavljajo napačna vprašanja, raziskavo slabo zasnujejo, je ne uspejo objaviti ali jo slabo opišejo,≪ kar globalno vsako leto nanese 170 milijard potratenih dolarjev. Leta 2016 je v nekem članku na novičarski spletni strani Vox 270 naključno izbranih strokovnjakov z različnih znanstvenih področij poudarilo sedem glavnih težav, s katerimi se spopadajo raziskave: vpliv denarja, slabo zasnovane študije, pomanjkanje kontroliranih študij, pokvarjeni sistem strokovnih pregledov, plačljiv dostop do informacij, slaba komunikacija z javnostjo in povišana raven stresa pri mladih akademikih. O vlogi denarja je dr. Van der Woudenova dodala, da ≫na Nizozemskem ni programov znanstvenega financiranja za raziskave na področju oralnega zdravja. Razloga za slabo javno financiranje sta sistem financiranja oralne oskrbe (za odrasle Nizozemce je v glavnem samoplačniška) in značaj oralnih bolezni (zelo pogoste, toda večinoma ne ogrožajo življenja). Veliko študij znotraj področja zobozdravstvenih raziskav financira dentalna industrija. Raziskovalni portfelj tako v glavnem določajo financerji in raziskovalci. Zelo verjetno so raziskovalne potrebe pacientov in strokovnjakov oralnega zdravja šele na drugem mestu.≪

Raziskovalci so ugotovili, da zasuk k akademskosti od dentalnih k ne- -dentalnim temam ni recipročen. Dr. Van der Woudenova je to pojasnila z referenco na temo dentalne fobije: čeprav je pomembna za številne paciente in večino zobozdravnikov, je veliko zobozdravstvenih raziskav objavljenih v publikacijah za psihologijo. ≫Naša analiza citatov je pokazala, da je tako pretakanje znanja iz drugih področij v zobozdravstvo pravzaprav redkost. Hkrati je tudi bolj malo citatov ne-dentalnih raziskav, ki jih izvajajo zobozdravstvene inštitucije, na drugih raziskovalnih področjih. Kaže, da so ne-dentalne raziskave zobozdravstvenih inštitucij bolj kot ne izolirane,≪ je pojasnila. V času, ko so učinkovitost znanosti in raziskovalci, ki generirajo spremembe, tako pomembni, bi lahko mentaliteta ≫objavi ali izgini≪ škodovala integriteti znanosti na splošno. Čeprav se je zasuk k akademskosti zgodil med leti 1998 in 2015 in s tem prizadel napredek zobozdravstvene oskrbe, raziskovalci menijo, da ≫zadnje čase družbena relevantnost raziskav pridobiva na vrednosti pri ocenjevanju in financiranju, kar je privedlo do nastanka nove paradigme translacijske znanosti.≪ Ker pa je sprememba paradigme počasna, bo šele čas pokazal, ali je mogoče vzroke za zasuk k akademskosti odpraviti. Poudarili so, da morajo skupnost zobozdravstvenih raziskovalcev in oblikovalci politik poiskati ravnotežje med raziskavami, ki prinašajo znanstveni napredek, in raziskavami, ki služijo boljši zobozdravstveni oskrbi.

Raziskava z naslovom: “Evidence and consequences of academic drift in the field of dental research: A bibliometric analysis 2000–2015” je bila objavljena 17. januarja 2022 v reviji BDJ Open.

To post a reply please login or register
advertisement
advertisement