Search Dental Tribune

Nova študija osvetljuje stališča pacientov o diagnostiki z umetno inteligenco v zobozdravstvu

Kot potrjuje poročilo, med zobozdravstvenimi pacienti vse bolj prevladuje stališče, da širjenje uporabe umetne inteligence ne bi smelo nadomestiti človeškega odločanja, temveč ga dopolnjevati. (Slika: Sanchai/Adobe Stock)

AARHUS, Danska: Ker se uvajanje umetne inteligence (UI) v zobozdravstveni industriji še naprej pospešeno razvija, se zdi, da se oblikuje vse širše soglasje glede njene ustrezne vloge: to izjemno zmogljivo orodje bi moralo dopolnjevati človeško presojo in je nikoli nadomestiti. Doslej je bilo to premišljeno ravnovesje med človekom in strojem obravnavano predvsem s kliničnega vidika, medtem ko se je nedavna večnacionalna študija, ki so jo vodili raziskovalci z Univerze v Aarhusu, osredotočila na to, kako ta odnos dojemajo pacienti.

Kot je Dental Tribune International že podrobno poročal, je ena ključnih uporab umetne inteligence v zobozdravstvu slikovna diagnostika, pri kateri lahko programska oprema, podprta z umetno inteligenco, na podlagi učenja na velikih zbirkah vizualnih podatkov z visoko natančnostjo in hitrostjo prepoznava bolezenska stanja. Da bi razumeli, kako pacienti gledajo na uporabo umetne inteligence na tem specifičnem področju zobozdravstva, so raziskovalci izvedli obsežno raziskavo, v katero je bilo vključenih 2.581 pacientov iz Brazilije, Danske, Francije, Norveške, Portugalske in ZDA.

Kar zadeva ugotovitve študije, je najpomembnejše, da je velika večina udeležencev na umetno inteligenco gledala pozitivno kot na orodje za podporo zobozdravnikom in ne za njihovo nadomeščanje. Poudarili so pomen človeškega nadzora, izrazili pomisleke glede zasebnosti podatkov ter se spraševali, ali bi lahko umetna inteligenca povzročila zvišanje stroškov zdravstvene oskrbe. Stališča so se med posameznimi državami razlikovala: udeleženci v Braziliji so bili videti bolj odprti do možnosti, da bi umetna inteligenca v celoti nadomestila zobozdravnike, medtem ko so bili udeleženci na Danskem in Norveškem bolj skeptični glede njenih diagnostičnih zmogljivosti. Zanimivo je, da so ljudje z višjo stopnjo izobrazbe in večjim poznavanjem umetne inteligence običajno bolj zaupali njenemu potencialu, vendar so hkrati pogosteje dajali prednost človeškemu nadzoru.

V sporočilu za javnost univerze je soavtor študije dr. Ruben Pauwels, izredni profesor na Oddelku za dentalno medicino in ustno zdravje Univerze v Aarhusu, povedal: »Opazili smo vrzel v razpravi. Zobozdravniki in tehnologi so pogosto v središču pozornosti – vendar je glas pacientov pomemben, če želimo umetno inteligenco uspešno uvesti.«

»Naše ugotovitve prav tako kažejo, kako pomembno je jasno komunicirati o tem, kdaj in kako uporabljamo umetno inteligenco, ter dejavno iskati možnosti izobraževanja, da bi tako strokovnjaki kot pacienti razumeli zmogljivosti in omejitve umetne inteligence. Imamo odgovornost, da sisteme umetne inteligence nenehno ocenjujemo in preverjamo, da zagotovimo njihovo zanesljivost in učinkovitost v klinični praksi.«

Študija z naslovom “Patient perceptions of artificial intelligence in dental imaging diagnostics: A multicentre survey” je bila objavljena na spletu 13. marca 2025 v reviji Dentomaxillofacial Radiology, pred uvrstitvijo v eno od številk revije.

To post a reply please login or register
advertisement