Search Dental Tribune

Zdravstveno poročilo iz EU poudarja izzive zobozdravstva

Novo poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Evropske komisije poudarja, da je Evropa na "prelomni točki" v razvoju zdravstvenih sistemov. (Slika: FreeProd33/Shutterstock)

pon. 9 junij 2025

Shrani

PARIZ, Francija: Novo poročilo o stanju zdravstvenega varstva v EU ugotavlja, da pomanjkanje delovne sile in starajoče se prebivalstvo prispevata k “premikajočemu se ravnotežju” med povpraševanjem in razpoložljivostjo zdravstvenih storitev. Poročilo, ki sta ga objavili Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropska komisija, poudarja znatne neenakosti pri dostopu do zobozdravstvene oskrbe v državah EU, ki jih oblikujejo dejavniki, kot sta neenakost v dohodku in javno zavarovanje. Podatki kažejo na potrebo po uravnoteženi osredotočenosti na pravično financiranje, strateško porazdelitev zobozdravnikov in pobude za preventivno oskrbo.

Poročilo Health at a Glance: Europe 2024 ugotavlja, da se število zobozdravnikov med državami EU zelo razlikuje in se giblje od 0,5 do 1,3 zobozdravnika na 1000 prebivalcev. Grčija, Ciper, Portugalska, Bolgarija in Romunija imajo največje število zobozdravnikov na prebivalca, čeprav podatkov za Grčijo in Portugalsko ni mogoče šteti za povsem točne, saj vključujejo vse zobozdravnike z licenco (vključno s tistimi, ki so se upokojili ali emigrirali). Po vsej EU se je dostopnost zobozdravnikov rahlo povečala z 0,7 leta 2010 na 0,8 leta 2022, razen na Danskem, kjer so zabeležili upad.

Prebivalci EU so leta 2022 v povprečju izvedli 1,2 obiska zobozdravnika na leto, s precejšnjimi razlikami med državami: od samo 0,3 v Romuniji do 3,3 na Nizozemskem. Nizka stopnja uporabe zobozdravstvenih storitev v Romuniji kljub visoki razpoložljivosti zobozdravnikov odraža omejeno javno financiranje in visoka plačila iz lastnega žepa, zaradi česar se mnogi prebivalci odrečejo zobozdravstveni oskrbi. Javno financiranje predstavlja le 7 % izdatkov za zobozdravstvo v Romuniji, v primerjavi s 65 % v Franciji in Nemčiji. Nasprotno pa je Nizozemska, čeprav zobozdravstvena oskrba odraslih ni celovito pokrita, dosegla visoko stopnjo obiska zaradi izobraževalnih programov, osredotočenih na preventivo, kot je nacionalno priznani "Hou je mond gezond!" program, ki spodbuja zgodnje zavedanje in rutinsko nego oskrbe zob otrok. Hrvaško izpostavljajo kot pozitiven primer pri spodbujanju ustnega zdravja v zgodnjem otroštvu, pri čemer poudarjajo pomen sistematičnega prizadevanja za izboljšanje rezultatov zobozdravstvenega zdravja.

Kljub dejstvu, da je zdravje zob ključna sestavina splošnega dobrega počutja, poročilo ugotavlja, da je 6 % ljudi, ki so potrebovali zobozdravstveno oskrbo leta 2023, poročalo o neizpolnjenih potrebah, medtem ko se je ta stopnja med populacijami, ki jim grozi revščina, povečala na več kot 12 %. Poleg tega so bile neizpolnjene potrebe po zobozdravstveni oskrbi večje od tistih po zdravstveni oskrbi, ker zobozdravstveni stroški pogosto niso vključeni ali jih le delno krije javno zdravstveno zavarovanje. "Leta 2023 je več kot 8 % ljudi v Grčiji, Latviji, na Portugalskem in Danskem poročalo o neizpolnjenih potrebah po zobozdravstveni oskrbi zaradi organizacijskih in funkcionalnih težav v zdravstvenih sistemih, predvsem zaradi finančnih razlogov," so zapisali avtorji poročila.

"Evropa je na prelomnici v razvoju zdravstvenih sistemov po vsej celini," so povedali avtorji in dodali, da se zdravstveni sistemi hitro spreminjajo. Staranje prebivalstva, padanje rodnosti in pomanjkanje delovne sile obremenjujejo evropske sisteme zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Hkrati tehnološki napredek, kot so umetna inteligenca in digitalna orodja za zdravstveno varstvo, zagotavlja nove rešitve, vendar postavlja vprašanja o enakosti dostopa vseh ljudi.

To post a reply please login or register
advertisement
advertisement