- Avstrija / Österreich
- Bosna in Hercegovina / Босна и Херцеговина
- Bolgarija / България
- Hrvaška / Hrvatska
- Češka & Slovaška / Česká republika & Slovensko
- Francija / France
- Nemčija / Deutschland
- Grčija / ΕΛΛΑΔΑ
- Italija / Italia
- Nizozemska / Nederland
- Nordijska / Nordic
- Poljska / Polska
- Portugalska / Portugal
- Romunija & Moldavija / România & Moldova
- Slovenija / Slovenija
- Srbija & Črna gora / Србија и Црна Гора
- Španija / España
- Švica / Schweiz
- Turčija / Türkiye
- Velika Britanija in Irska / UK & Ireland
PHILADELPHIA, ZDA/ CHENGDU, Kitajska: Navkljub izrednemu napredku oralnega zdravstva je paradontalna bolezen še vedno najpogostejši vzrok za izgubo zob in obenem šesta najpogostejša vnetna bolezen na svetu.
Odkritje nove vrste celic v sluznici periodontalnih tkiv, ki nas varuje pred škodljivimi bakterijami, je zato znova vzbudilo zamisel o tem, da naš imunski sistem igra ključno vlogo pri tej bolezni. Študijo so izvedli raziskovalci centra Monell Chemical Senses Center, neprofitnega neodvisnega znanstvenega inštituta, ki sodeluje z znanstveniki z univerze v Chengduju na Kitajskem. Pri proučevanju dlesni miši so ugotovili prisotnost posameznih solitarnih kemosenzornih celic (solitary chemosensory cells, SCC), ki so izražale različne vrste receptorjev za okus ter protein gustducin.
Naloga SKC je zaznati prisotnost morebitnih iritantov in bakterij; predhodno so jih že našli v urinarnem traktu, črevesju in nosni votlini. Raziskovalci so dokazali, da so se pri miših, ki so jim gustducin in/ali SKC genetsko odstranili iz dlesni, v ustih kmalu razrasle patogene bakterije, kar je vodilo v parodontalno bolezen. Obratno pa je pri drugih miših stimulacija receptorjev za grenak okus v SCC dodatno spodbudila proizvodnjo antimikrobnih molekul. Na splošno so imele miši z izbrisanim gustducinom v svojih SCC bolj potencialno škodljiv oralni mikrobiom od tistih z bolj ohranjenim gustducinom v SCC. Najpomembneje je, da so te razlike v sestavi ustne flore prepoznali še pred nastopom izgube peridontalne kostnine, kar verjetno pomeni predhodno motnjo pred nastopom parodontalne bolezni in bi kot napovedni dejavnik pomagala pri zgodnjem prepoznavanju bolezni. V naši študiji smo dokazali SCC v parodontalnih tkivih, kar jih uvršča ob bok ostalim tkivom s SCC, in ugotovili, da so običajne molekularne poti v SKC dlesni pomembne za regulacijo mikrobioma ustne votline, je dejal dr. Marco Tizzano, raziskovalec v centru Monell Chemical Senses in soavtor študije. »V odsotnosti signaliziranja okusov v dlesnih se je pri miših brez gustducina mikrobiom ustne votline spremenil. « Na podlagi te svoje študije in drugih neobjavljenih raziskavah na ljudeh je raziskovalna ekipa predlagala, da človeške parodontalne SCC verjetno igrajo podobno regulatorno vlogo pri sestavi mikrobioma ustne votline.
Študija z naslovom Gingivalne solitarne kemosenzorne celice so imunski stražarji parodontalne bolezni - je bila objavljena na spletni strani revije Nature Communications, 3. 10. 2019. DTI ESTETIKA
pon. 22 april 2024
4:00 (CET) Ljubljana
Precision in practice: Elevating clinical communication
tor. 23 april 2024
7:00 (CET) Ljubljana
Growing your dental practice or DSO with better financial operations
sre. 24 april 2024
2:00 (CET) Ljubljana
YITI Lounge: Navigating modern implant dentistry—from prosthetic planning to digital verification, are we there yet?
sre. 24 april 2024
7:00 (CET) Ljubljana
Advanced techniques in peri-implant tissue augmentation and maintenance
pet. 26 april 2024
6:00 (CET) Ljubljana
How you can access data-driven decision making
pon. 29 april 2024
6:30 (CET) Ljubljana
Root caries: The challenge in today’s cariology
tor. 30 april 2024
7:00 (CET) Ljubljana
To post a reply please login or register